V soboto 15.07.2017, je bila v Bad Goisernu vsakoletna masovna MTB veselica. Dogodki so se odvijali praktično cel vikend in udeleženci smo lahko zbirali različne dolžine prog, tekmovanje v DH z  monocikli ter tudi dirko z gravel kolesi! Sam sem si že leta ogledoval dolgo, vsega spoštovanje vredno 211km različico z 7000 vertikalnimi metri vzpenjanja in letos je zgleda napočil čas, da obkljukam tudi ta "monster" maraton!

Potem, ko sta z njim opravila prijatelja Srečko in Denis, sem imel dovolj informacij in časa za primerno pripravo oskrbe na progi in tudi primeren trening. S slednijm je bilo še najman težav, saj sem po pripravah na dolge ure na MTBju za 24h di Finale samo malo odpočil, nekaj malega dodal in že je bil tu dan odhoda v Hallstatt, kjer smo bili nastanjeni za čas dirke. Lep turističen kraj ob jezeru, čeprav ob tem času že kar malo preveč oblegan s strani turistov iz celega sveta. Ravno prav za malo relaksa in tudi k sreči dovolj miren ponoči, za normalno spanje. Glede na to, da je bil start dirke ob petih, v dvajset minut oddaljenem Bad Goisernu, mislim, da je bil to kar pomemben dejavnik.

Vremenska napoved nam je že teden prej napovedovala, da bo v startnini vključeno vodno hlajenje, tako da je bila dan prej ena glavnih tem, kdaj bo padalo, koliko bo padalo, ali bo zeblo samo v spustih ali tudi v dolini, kaj naj si oblečemo ko bomo startali...ali bi sploh startali...ok, o zadnjem nas večina ni hotel razmišljat!

V petek sem se spravil v posteljo že zelo zgodaj, saj je bila budilka nastavljena za tri zjutraj, oziroma bolj točno tri ponoči. Tisti, ki me poznajo vejo, da je bil to zame mogoče še največji izziv, glede na moje pogoste nočne izmene v službi. Pa vendar mi je uspelo. Ob treh zajtrk. Mažem kruh in gledam kako zunaj zliva...neprecenljivo! ÄŒakalo me je vsaj šest ur dežja, temprature pa so se tekom dirke gibale med štirimi in štirinajstimi stopinjami. Kljub temu se ob petih poženemo v dež, v neznano. Neznano, ker tako dolgega enodnevnega maratona še nisem vozil, ker nisem poznal proge pa tudi, ker v vseh teh razmerah ne veš kako se ti bo telo odzvalo. Zaradi tega sem še v dolini, po startu pridobil toliko mest, da sem potem lahko začel vzpon bolj kontrlirano. Pa ne bolj kontrolirano zaradi kasnejših napadov, ampak v želji po konstantni vožnji čez celo avanturo. Nekako se mi j ta recept izšel. Po v mokrih razmerah dobro odpeljanih spustih, kontroliranih vzponih in sprotnem dodajnju goriva sem dve tretjini vozil lepo, v zadnji tretjini pa se je že začela kazati utrujenost, pričakovana utrujenost. S tem pa nisem imel težave samo jaz, kilometri in višinci naredijo pač svoje tudi pri konkurentih, tako da sem uspel proti koncu pridobit še nekaj mest in se zapeljal čez cilj z časom 12:23:21, kar je zadostovalo za absolutno 38. mesto v skupni razvrstitvi.  Z odpeljanim sem zadovoljen. Lepo sem opravil z nepoznanimi vzponi in spusti ter že kar krutimi vremenskimi razmerami. Je pa to tekma, kjer te lahko že malenkosti ustavijo. Potrebna je dobra pripravljenost, brezhibna oprema in predvsem dobra pomoč na feed zonah, kjer se lahko spet samo zahvalim Metki, ki je letala iz krepčevalnice na okrepčevalnico in poštimala vse, kot vedno, v nulo!

Udeležba na takih dogodkih, pa po mojem mnenju ne sme bit skrčena samo na tekmovanje. Tu je prelepa narava, ki ne sme ostati neopažena, treba je izkoristit kot mini dopust in predvsem druženje...  Nič lepšega, kot zvečer pokramljat o vsem kar se premika okrog tebe, ne samo o kolesu in kaj dobrega pojest in popit kakšen krigel regeneracijskega...

 rezultati

 stran prireditve